Vojno stanje v Južni Koreji sprožilo proteste

0
21
Foto: CNA.
Foto: CNA.

Vodja tajvanske obveščevalne službe je v sredo dejal, da je bila kratkotrajna uvedba vojnega stanja v Južni Koreji v torek posledica notranjepolitičnega spora in da Tajvan spremlja, ali bo imel incident kakšen dolgoročen vpliv na regijo.

V pogovoru z novinarji ob robu zakonodajnega zasedanja je generalni direktor Urada za nacionalno varnost (NSB) Tsai Ming-yen (蔡明彥) dejal, da njegova agencija redno obvešča o incidentu predsednika Lai Ching-teja (賴清德), ki je trenutno na obisku v južnem Pacifiku.

NSB bo še naprej spremljala najnovejše dogodke, da bi ugotovila, ali bodo dolgoročno vplivali na južnokorejsko notranjo politiko ali varnost na Korejskem polotoku in v celotni regiji, je dejal Tsai. Agencija bo spremljala tudi, ali incident povzroča notranjo nestabilnost do te mere, da vpliva na družbeni red v Južni Koreji in na Tajvance, ki živijo v državi ali jo obiskujejo.

Južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol je zgodaj v sredo preklical odredbo o vojnem stanju, le šest ur po tem, ko je Yoon izdal presenetljiv odlok, ki je Seul pahnil v politično negotovost in po poročanju medijev sprožil silovit odziv.

Yoon je vojno stanje razglasil v torek pozno zvečer v nepričakovanem nagovoru, v katerem je glavno opozicijsko stranko obtožil simpatiziranja s Severno Korejo in protidržavnih dejavnosti. V podporo uvedbi vojnega stanja je navedel predlog opozicijske Demokratske stranke, ki ima večino v parlamentu, za odstavitev najvišjih tožilcev in zavrnitev vladnega predloga proračuna.

Južnokorejski predsednik je vojno stanje nazadnje razglasil leta 1980 med vsenacionalno vstajo, ki so jo vodili študenti in delavski sindikati. 

Južnokorejski zakonodajalci so v nekaj urah po Yoonovi razglasitvi hitro blokirali odlok o vojnem stanju, saj je 190 od 300 poslancev glasovalo za razveljavitev ukrepa.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je v sredo Tajvance, ki potujejo v Južno Korejo, pozvalo, naj se zaradi lastne varnosti ne udeležujejo političnih zborovanj in/ali protestov.