V nedeljo se je pred predsedniškim uradom v Tajpeju zbralo približno 5.000 farmacevtov, ki so protestirali proti novi direktivi Ministrstva za zdravje in blaginjo (MOHW) glede prodaje tradicionalne kitajske medicine.
Predpisi, ki jih je ministrstvo objavilo 18. marca, na novo razlagajo 103. člen zakona o farmacevtskih zadevah in omogočajo posameznikom, ki imajo dokazilo o vodenju dejavnosti tradicionalne kitajske medicine in opravijo določen tečaj, da še naprej prodajajo tradicionalna zdravila, tudi če nimajo licence farmacevta.
Pravilnik tudi dovoljuje, da osebe z izobrazbo s področja tradicionalne kitajske medicine ali farmakognozije in vsaj enim letom praktičnih izkušenj zaprosijo za registracijo, če pridobijo 35 akademskih kreditnih točk na petih zahtevanih področjih: identifikacija zdravilnih snovi, predelava in shranjevanje, farmakološke osnove, razumevanje predpisov in poslovne dejavnosti.
Zveza tajvanskih farmacevtskih združenj (FTPA), ki je organizirala nedeljske demonstracije, zagovarja, da bi morali le certificirani farmacevtski strokovnjaki imeti dovoljenje za ravnanje s tradicionalnimi kitajskimi zdravili, saj so slednje še vedno zakonsko opredeljene kot zdravila.
»Če bi bila tradicionalna kitajska medicina urejena kot hrana, farmacevti ne bi nasprotovali, vendar njena trenutna razvrstitev med zdravila zahteva usposobljen nadzor,« je novinarjem povedal predsednik FTPA Huang Chin-shun (黃金舜).
Huang je kritiziral tudi ministrstvo za zdravje, ker je dovolilo, da se lahko zdravniki brez licence kvalificirajo z le 35 akademskimi kreditnimi točkami na strokovnih tečajih, in dejal, da je ta poteza poteptala strokovne standarde.
Predstavnik FTPA Huang Yen-ju (黃彥儒) je namignil, da je farmacevtski nadzor nad tradicionalno kitajsko medicino vse bolj cenjen, in dejal, da se je število podjetij za tradicionalno kitajsko medicino, ki zaposlujejo farmacevte za vodenje trgovin, v zadnjih 20 letih povečalo s 421 na 1279.
Huang je poudaril, da brez opravljenega nacionalnega licenčnega izpita za farmacevta ni mogoče preveriti, ali imajo izvajalci tradicionalne kitajske medicine natančno znanje o zdravilih. Vlado je pozval, naj uvede sistem razvrščanja, ki bo ločil zelišča, ki se uporabljajo v medicini, od zelišč, ki se uporabljajo v prehrani.
Su Yi-chang (蘇奕彰), direktor oddelka za kitajsko medicino in farmacijo na ministrstvu za zdravje, je v odgovor na proteste zagovarjal politiko z besedami, da temelji na programih, ki ponujajo več predmetov s področja kitajske medicine, kot jih je običajno na farmacevtskih programih, osredotočenih na zahodna zdravila. Poudaril je še, da upravljanje kitajskih zdravil – od gojenja in shranjevanja do nabave in predelave – zahteva posebno strokovno znanje.
Hsieh Ching-tang (謝慶堂), predsednik Nacionalnega združenja za kitajsko medicino, je dejal, da je industrija kitajske medicine na robu »izumrtja« in bi lahko brez ukrepanja izginila v 10 do 20 letih.
