Uradno navedeni cilj kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana je odvračanje sil za neodvisnost Tajvana, vendar je njihov resnični namen najverjetneje preizkusiti odziv in strateške cilje ZDA pred predvidenim srečanjem med Xijem in Trumpom, so za agencijo CNA povedali strokovnjaki.
Poveljstvo kitajske vojske je v torek sporočilo, da je začelo z novimi vojaškimi vajami okoli Tajvana, da bi se otoku približalo v več smereh. Kitajski urad za tajvanske zadeve (TAO) je sporočil, da z vajami želijo poslati ostro sporočilo »separatističnim silam za neodvisnost Tajvana« in kaznovati »nepremišljene provokacije« administracije tajvanskega predsednika Lai Ching-teja.
Lin Ying-yu (林穎佑) z Univerze Tamkang je za CNA dejal, da so bile kitajske vojaške vaje, ki so se začele tik po obisku ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha na Japonskem, dejansko namenjene ZDA. Hegseth se je med svojim prvim uradnim obiskom na Japonskem sestal z japonskim obrambnim ministrom generalom Nakatanijem in razpravljal o varnostnih vprašanjih in pomenu miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Peking najverjetneje želi oceniti strateško stališče ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred morebitnim srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, je dejal Lin.
Su Tzu-yun (蘇紫雲) z Inštituta za nacionalne obrambne in varnostne raziskave je prav tako ocenil, da so vaje namenjene kitajskemu izražanju političnega nezadovoljstva z Washingtonom. Ameriški časnik The Washington Post je namreč prejšnjo soboto poročal, da je Hegseth podpisal interno navodilo, s katerim je ameriško vojsko preusmeril v odvračanje kitajskega zavzetja Tajvana. Poleg sporočila za ZDA, vaje obenem služijo tudi kot domača propaganda, je dodal Su. Mogoče jih je razumeti tudi kot odgovor tajvanskemu predsedniku Laiju, ki je 13. marca v svojem nagovoru Kitajsko označil za »zunanjega sovražnika« in napovedal 17 strategij za odvračanje kitajskega pritiska.
Chieh Chung (揭仲) z Združenja za strateško predvidevanje, je dejal, da je kitajsko vodstvo v svojih izjavah neposredno omenilo Laijevo administracijo, kar se lahko razume kot kitajski odgovor na Laijeve strategije, saj ZDA niso omenjene. Zato Peking morda priročno uporablja Laijev nagovor kot svoj izgovor za povečanje napetosti v Tajvanski ožini pred morebitnim srečanjem med Xijem in Trumpom, da bi pridobil več pogajalske moči, je dejal Chieh.
