Akademiki menijo, da se bo po zmagi Lai Ching-teja na letošnjih tajvanskih predsedniških volitvah status quo v odnosih med Kitajsko in Tajvanom nadaljeval, vendar bo za dolgoročno stabilnost potrebno upoštevati določene elemente.
Jacques deLisle, direktor Centra za preučevanje sodobne Kitajske in profesor politologije na Univerzi v Pensilvaniji, je dejal, da čeprav Lai poudarja kontinuiteto politike trenutne predsednice Tsai Ing-wen, je še vedno negotovo, koliko kontinuitete bo v njegovi ekipi za zunanjo in nacionalno varnost.
Kljub običajni retoriki, da so volitve na Tajvanu notranja zadeva, je Peking v svojem odzivu poudaril, da je Demokratična napredna stranka (DPP) izgubila večino v parlamentu. »To je spodbuden znak, saj kaže, da se Kitajska ni odločila, da je Tajvan zanjo popolnoma izgubljen,« kitajski odziv je bil umirjen in premišljen, je dejal deLisle.
Po njegovih besedah je bil »standarden« tudi ameriški odziv, saj so čestitali prebivalcem Tajvana in poudarili prioriteto miru in stabilnosti. Navedba, da ZDA ne podpirajo formalne neodvisnosti Tajvana, ni nujno koncesivna do Kitajske, je dodal.
Nastala je varnostna dilema, saj tako ameriška kot kitajska stran menita, da si vsaka prizadeva ohraniti status quo, da je druga stran tista, ki ga skuša spodkopati. Peking bo najverjetneje toleriral prvi štirileten mandat nove tajvanska vlade, medtem ko bi zmaga stranke DPP v naslednjem mandatu bila interpretirana kot trajnejša izguba možnosti za mirno združitev.
Ker bo kitajski predsednik Xi Jinping (習近平) najverjetneje na oblasti še en mandat, se pojavlja tudi vprašanje, kdaj bo vprašanje Tajvana obravnaval kot »vprašanje dediščine«, je dejal deLisle in dodal: »Mislim, da nima določene časovnice. A če bo menil, da možnosti za mirno združitev ne obstajajo oziroma, če so zelo majhne … ravnotežje moči ne bo več v korist Kitajske.«
Poleg tega bi morebitno Trumpovo predsedovanje pomenilo, da bodo ZDA nepredvidljive in izolacionistične, zaradi česar bodo ameriški zavezniki v dvomih, kar bo vplivalo tudi na Tajvan, je dejal deLisle.
Ryan Hass, direktor kitajskega centra Johna L. Thorntona ter Centra Chen-Fu in Cecilia Yen Koo za tajvanske študije na ameriškem možganskem trustu Inštituta Brookings, je dejal, da pričakuje »turbulence, ki pa ne bi smele presegati meja« saj izostritev ni v interesu nobene od treh strani.
Kratkoročno se bo Peking osredotočil na sanacijo kitajskega gospodarstva, bo pa pritisk na Tajvan vselej prisoten, tudi s pogostejšimi vojaškimi operacijami v bližini Tajvana, je dejal Hass.
Hass je sicer dejal, da je čezožinski dialog možen a je povsem odvisen od Pekinga. »Z vidika Washingtona je zelo jasno, da je ovira za pogajanja trdovratna nepripravljenost Pekinga, da bi neposredno sodeloval z izvoljenim voditeljem Tajvana,« je dodal Hass.
