Chris Miller, avtor mednarodne uspešnice »Chip War«, navaja, da najnaprednejša kitajska proizvodnja čipov za tajvanskim podjetjem Taiwan Semiconductor Manufacturing Co. (TSMC) zaostaja približno šest let.
Miller je v četrtek objavljenem intervjuju za vplivno ameriško revijo Foreign Policy dejal, da je razčlenitev najnovejšega pametnega telefona, ki ga je izdalo vodilno kitajsko telekomunikacijsko podjetje Huawei pokazala, da je čip izdelal vodilni kitajski proizvajalec čipov SMIC s proizvodnim postopkom, ki ga je na Tajvanu TSMC prvi uvedel okoli leta 2018.
To pomeni, da je SMIC približno pet ali šest let za TSMC, je dejal.
Čeprav se zdi pet- do šestletna razlika nepomembna, je Miller poudaril, da so vrhunski izdelki tajvanskega velikana čipov zaradi Moorovega zakona osemkrat bolj učinkoviti pri računanju od kitajskih.
Ta zakon, poimenovan po Intelovem soustanovitelju Gordonu Mooru, predvideva, da se število tranzistorjev na mikročipu podvoji približno vsaki dve leti, kar poudarja rast in učinkovitost računske moči skozi čas. Zaradi tega položaja je Tajvan tako izjemno pomemben, je dejal Miller.
Letos septembra je sicer Wu Cheng-wen (吳誠文), vodja tajvanskega nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo, dejal, da bi morala biti razlika večja od desetletja.
Miller je svoja opažanja delil v intervjuju, ki je bil osredotočen na dogajanje v industriji ob vrnitvi novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z razveljavitvijo zakona o čipih in znanosti, namenjenega spodbujanju proizvodnje čipov na ameriških tleh.
O pomenu sodelovanja Združenih držav z zavezniki je Miller dejal, da se lahko zavezništvo uporabi za dogovor o vrsti skupnih načel in posledično za skupno ukrepanje ali za pridobivanje vpliva in pogajanja o poslih.
Medtem ko se je odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden bolj osredotočal na prvo, je Miller dejal, da je Trump v svojem prvem mandatu poudarjal drugo in da se pričakuje, da bo ta pristop nadaljeval. Miller je napovedal, da bo Trumpova administracija do zaveznikov zavzela nekoliko bolj odločen, na pogajanjih temelječ pristop, da bi zagotovila, da bodo izpolnili svoje obljube.
Miller je navedel, da so Trumpov odnos in grožnje s carinami že privedle do sprememb politike v nekaterih državah, pri čemer je navedel novico, da se evropski voditelji približujejo namenjanju 3 odstotkov BDP za obrambo.
V pripravah na drugi Trumpov mandat bo Peking po Millerjevih besedah verjetno še naprej poskušal čim bolj lokalizirati celotno tehnološko dobavno verigo, čeprav imajo kitajska podjetja pri tem še vedno težave z naprednimi čipi in orodji za njihovo izdelavo.
Peking lahko tudi omeji dostop ameriških podjetij do kitajskega trga in izvoz kritičnih mineralov za proizvodnjo čipov, kot je germanij, v ZDA, je dodal Miller.
Kitajska državna uprava za regulacijo trga je v začetku tega tedna napovedala preiskavo proti velikanu Nvidia, proizvajalcu čipov z umetno inteligenco iz Silicijeve doline, zaradi morebitnih kršitev protimonopolnih zakonov države.
