Tajvanske predsedniške volitve leta 2024 niso vprašanje »vojne ali miru«, temveč izbire med »demokracijo in avtokracijo«, je v sredo dejal tajvanski podpredsednik Lai Ching-te (賴清德), potem ko je bil imenovan za predsedniškega kandidata vladajoče stranke DPP.
Z omembo »vojne in miru« je Lai želel ovreči kritike opozicijske stranke Kuomintang (KMT), ki trdi, da se bodo napetosti s Kitajsko najverjetneje znatno povečale, če bo DPP ostala na oblasti. Na primer, nekdanji predsednik stranke KMT, Ma Ying-jeou (馬英九), je 1. januarja opozoril: »Če glasujete za DPP, bodo mladi šli na bojišče. Če glasujete za KMT, v Tajvanski ožini ne bo vojne.«
V svojem nagovoru, je Lai dejal, da v tajvanski družbi ni dvoma glede vprašanja združitve ali neodvisnosti, saj obstaja močno soglasje v podporo demokraciji. »Volitve leta 2024 nikakor niso vprašanje glede vojne ali miru, ampak gre za izbiro med demokracijo in avtokracijo,« je dejal Lai in volivce pozval, naj oddajo glas za demokracijo in nacionalno enotnost ter »zavrnejo hojo po stari poti nazaj v totalitarizem«.
»Ne smemo se osredotočiti na »verjetnost, da sovražnik ne bo prišel, temveč na našo pripravljenost, da ga sprejmemo,« je s parafraziranjem stavka iz kitajske klasične knjige Umetnost vojne, dejal Lai.
Dokler se Kitajska ne bo odrekla možnosti, da s silo napade Tajvan, moramo še naprej krepiti obrambne zmogljivosti države, da se pripravimo na odpor proti kitajski invaziji in zaščitimo Tajvan.
Pri teh prizadevanjih Tajvan ne bo osamljen, saj demokratične države sveta zdaj vidijo grožnjo, ki jo predstavlja Kitajska, ter se zavedajo pomena ohranjanja miru in stabilnosti v Indopacifiku.
Tako kot si je DPP v preteklosti prizadevala za demokracijo, se bo tudi v prihodnosti borila za mir.
»Mir je neprecenljiv, vojna pa nima zmagovalcev,« je dejal Lai. »Kitajska se mora … zavedati, da napad na Tajvan ne bi neposredno škodoval le Tajvanu, ampak bi povzročil tudi globalno katastrofo, ki bi jo Kitajska sama težko prenesla.«
