V sedmih mesecih, odkar je predsednik Lai Ching-te (賴清德) prevzel položaj, Kitajska ni pokazala nobenih znakov, da bi zmanjšala svojo kampanjo pritiska na Tajvan, ki se je krepila že v času Laijeve predhodnice Tsai Ing-wen (蔡英文). Ta pritisk je v veliki meri vključeval redne vojaške vaje v Tajvanski ožini kot tudi dejavnosti t.i. »združene fronte«, ki naj bi Pekingu pomagale vplivati na tajvansko javno mnenje.
Najpomembnejša tajvanska vladna agencija za odnose s Kitajsko je Svet za celinske zadeve (Mainland Affairs Council, MAC), trenutni vodja Chiu Chui-cheng (邱垂正) pa je v petkovem ekskluzivnem intervjuju za CNA predstavil nekatere pristope, ki jih je MAC sprejel za reševanje izzivov v odnosu s Pekingom.
Protiukrepi
21. junija, približno mesec dni po nastopu Laijeve vlade, so kitajske oblasti, vključno z Uradom za tajvanske zadeve (Taiwan Affairs Office, TAO) pri državnem svetu, objavile nove pravne smernice namenjene zagovornikom neodvisnosti Tajvana, ki vključujejo tudi smrtno kazen.
Chiu je opozoril, da bi v skladu z določbami vsakdo, ki ne podpira politike združevanja Kitajske komunistične partije (KKP), skoraj zagotovo lahko bil soočen s pravnimi posledicami. Zaradi tega, je MAC povišal potovalno opozorilo za Kitajsko, Hongkong in Macao na drugo najvišjo, oranžno, stopnjo in protestiral pri kitajskih oblasteh zaradi resnega tveganja za osebno varnost Tajvancev na Kitajskem. Prav tako je Tajpej zavrnil prošnje visokih uradnikov TAO za obisk Tajvana.
Sodelovanje z demokratičnimi državami
Da bi vzpostavili vezi s podobno mislečimi demokratičnimi državami in jim pomagali pri upravljanju odnosov s Kitajsko, je Chiu dejal, da MAC tajvanskim uradom v tujini pošilja podrobna tedenska poročila o razmerah med ožino, ki ponujajo poglobljene analize dvostranskih odnosov.
Tajvanska diplomatska predstavništva ta poročila nato posredujejo lokalnim prijateljem, kar pomaga poglobiti sodelovanje pri vodenju odnosov s Kitajsko. »Vpliv Kitajske se krepi in mnoge države želijo razumeti, kako sodelujemo s Kitajsko,« je dejal Chiu.
Turizem zamrzniti ali odtajati?
Turizem je bilo edino področje, kjer je obstajalo upanje za napredek a ostaja v slepi ulici.
Leta 2019, pred pandemijo Covida-19, so kitajski turisti predstavljali približno četrtino vseh tujih turistov Tajvana, vendar je ta vir prihodkov od turizma skorajda usahnil, saj so kitajski organi že več kot štiri leta v veliki meri zamrznili samostojna in skupinska potovanja.
»Bistvo problema je v tem, da kitajske oblasti niso pripravljene odpraviti prepovedi potovanj,« je dejal Chiu. Čeprav so nekateri kitajski uradniki izrazili pripravljenost za omilitev omejitev, so postavili številne pogoje, ki so praktično politične manipulacije. Če bo Kitajska turizem uporabila kot obliko političnega ali gospodarskega vpliva na Tajvan, bo to povzročilo veliko zaskrbljenost, je opozoril Chiu.
Makartizem na Tajvanu?
Kitajski večplastni pritisk vključuje družbeno infiltracijo, pri kateri se uporabljajo strategije »združene fronte«, katerih cilj je vplivati na tajvansko družbo in jo razdeliti.
Makartizem, poimenovan po pokojnem ameriškem senatorju Josephu McCarthyju, je konec štiridesetih in v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja gojil paranoičen strah in sumničavost glede komunističnega vpliva, kar je pogosto privedlo do krivičnih obtožb, družbenega razkola in zatiranja drugačnih mnenj.
Uvedba neposredne prepovedi domnevnih prizadevanj »združene fronte« bi bila najhitrejša in najpreprostejša rešitev, je dejal Chiu, vendar MAC temu nasprotuje, ker bi to spodkopalo načela svobode in demokracije ter motilo normalno delovanje ustavne demokracije.
Chiu je dejal, da je trenutni pristop MAC osredotočen na izobraževanje javnosti za prepoznavanje strategij »združene fronte« in prizadevanje za zakonodajo, kot je Zakon proti infiltraciji, da bi zaščitili tajvansko demokracijo.
