Po mnenju dveh strokovnjakov z Inštituta za nacionalne obrambne in varnostne raziskave (INDSR) so kitajske aplikacije zaradi kitajskega avtoritarnega političnega sistema potencialno tveganje za nacionalno varnost.
»Tveganja za informacijsko varnost so tveganja za nacionalno varnost,« je dejal Tzeng Yi-suo (曾怡碩), pridruženi raziskovalec na oddelku za kibernetsko varnost in simulacijo odločanja pri INDSR. »Dokler je aplikacija v pristojnosti kitajske vlade, bodo načeloma obstajali varnostni pomisleki,« je pojasnil.
Komercialna podjetja zbirajo podatke o uporabnikih aplikacij in nato uporabljajo algoritme za prilagajanje ustreznih informacij in trženja. V demokratični pravni državi, kot je Tajvan, to ni težava, saj bo morala vlada, če bodo podatki vključevali sodne zadeve, za njihovo pridobitev opraviti določene pravne postopke.
Vendar pa kitajski zakon o nacionalni obveščevalni dejavnosti in zakon o varovanju državnih skrivnosti pooblaščata kitajske vladne agencije, da od ponudnikov platformnih storitev zahtevajo posredovanje podatkov uporabnikov, če ugotovijo, da gre za nacionalno varnost.
Kako kitajska vlada pridobi podatke in kaj bo z njimi storila, ni pregledno, je dejal varnostni strokovnjak Tzeng. Na območjih pod kitajskim avtoritarnim nadzorom, vključno s Hongkongom in Makaom, lahko Kitajska uveljavlja svojo suverenost ter preiskuje besede in dejanja uporabnikov prek podatkov, ki jih zbirajo kitajske aplikacije.
Po besedah Lee Jyun-yi (李俊毅), strokovnega sodelavca na oddelku za raziskave nacionalne varnosti INDSR, pa kitajski avtoritarni sistem predstavlja tveganje za uporabnike v krajih zunaj njene pristojnosti. Lee je kot dokaz, da TikTok dejansko pošilja osebne podatke uporabnikov nazaj na Kitajsko, navedel pričanje nekdanjih zaposlenih v podjetju ByteDance, matičnem podjetju TikToka, na ameriškem sodišču.
Poleg varnosti osebnih podatkov kitajske aplikacije, kot sta Douyin in TikTok, predstavljajo tudi tveganje v zvezi s širjenjem lažnih informacij. Zavajajoče informacije niso omejene na kitajske aplikacije, vendar so priljubljene zahodne platforme, kot so Facebook, Instagram in YouTube, sprejele nove metode za zatiranje bot računov in označevanje medijev, ki jih financira država.
»Ker si TikTok za to ne prizadeva, je širjenje lažnih informacij razmeroma enostavno,« je dejal strokovnjak. Lee tudi meni, da lahko kitajske aplikacije z algoritmi oblikujejo dojemanje uporabnikov. Do 40 odstotkov priljubljenih videoposnetkov prihaja z računov, ki jih nadzira kitajska vlada, je opozoril.
Kitajska vlada je sprejela zakonodajo, ki od medijskih platform zahteva, da so modeli priporočanja algoritmov skladni z vrednotami kitajske komunistične partije. Na primeru Douyin je Lee dejal, da platforma spodbuja vsebine, ki so koristne za Kitajsko, kitajska vlada pa od platforme zahteva samocenzuro.
Po besedah strokovnjaka to otežuje pojavljanje ali širjenje kratkih videoposnetkov, ki so negativni ali kritični do Kitajske, kar ima dolgoročni učinek pri oblikovanju dojemanja ljudi.
Varnostna strokovnjaka nista edina, ki ju skrbijo kitajske aplikacije, kot je TikTok. Marca je tajvanska ministrica za digitalne zadeve Audrey Tang (唐鳳) dejala, da je bil TikTok uvrščen med nevarne aplikacije. Uporaba aplikacije je na Tajvanu prepovedana v vladnih agencijah in njihovih prostorih.
Aprila je ameriški predsednik Joe Biden podpisal zakon o zaščiti Američanov pred aplikacijami, ki jih nadzorujejo tuji nasprotniki, po katerem je morala družba ByteDance odprodati svoja sredstva v ZDA, sicer bi jo doletela prepoved uporabe po vsej državi.
Indija je aplikacijo TikTok popolnoma prepovedala junija 2020, medtem ko so države, kot so Avstralija, Združeno kraljestvo, Francija, Nizozemska, Norveška, Belgija, Danska, Kanada in Nova Zelandija, ločeno uvedle pravila, ki določenim zaposlenim omejujejo uporabo aplikacije zaradi pomislekov glede kibernetske varnosti.
