Nemčija želi okrepiti odnose s Tajvanom: Višji diplomat: Tajvan je v ponos Tajvanu.

0
170
Video: YouTube kanal evropskega poslanca Reinharda Bütikoferja.
Video: YouTube kanal evropskega poslanca Reinharda Bütikoferja.

Nemčija želi še naprej širiti svoje odnose s Tajvanom in jasno sporoča, da status quo v Tajvanski ožini nima časovnega roka in ne sme »poteči« pač pa ga je mogoče spremeniti le z miroljubnimi sredstvi in obojestranskim soglasjem med Tajpejem in Pekingom. 

Petra Sigmund, generalna direktorica za Azijo in Pacifik na nemškem zunanjem ministrstvu, je to povedala med govorom na drugi berlinski konferenci o Tajvanu, ki jo je organiziral nemški poslanec v Evropskem parlamentu Reinhard Bütikofer.

Sigmundova je dejala, da Nemčija sicer nima diplomatskih vezi s Tajvanom, vendar imata obe strani dobre odnose na različnih področjih, ki jih želi Nemčija še razširiti. Kar zadeva politično udejstvovanje, je Sigmundova pojasnila, da Nemčija sicer spoštuje politiko ene Kitajske, vendar »to ne pomeni, da nima stikov« s Tajvanom. 

Nasprotno, Berlin dopušča stike s tajvanskimi kolegi do ministrske ravni, kar pričajo številni letošnji parlamentarni stiki ter srečanji ministrov za pravosodje ter ministrov za izobraževanje. Kljub kitajskim pritiskom želimo zaščititi za status quo, ki ga imamo v naših odnosih s Tajvanom, saj je to za nas dragoceno in pomembno, je dejala Sigmundova. 

Vse države članice Evropske unije vodijo politiko ene Kitajske, ki vzpostavlja diplomatske odnose samo s Pekingom, vendar imajo države znotraj te politike zelo različne pristope. Nemčija je opredelila svojo politiko ene Kitajske, ki se razlikuje od »načela ene Kitajske«, ki ga zagovarja Peking, je dejala, pri čemer je imela v mislih stališče Pekinga, da je Tajvan del Ljudske republike Kitajske.

Kar zadeva nedavne dogodke, je Sigmundova dejala, da je nemška vlada, ki je bila oblikovana leta 2021, v svoji koalicijski pogodbi omenila Tajvan, kar je prvič v nemški politiki, in svoja stališča podrobneje opredelila v julija objavljenem dokumentu »Strategija o Kitajski«.

V obeh dokumentih je navedeno, da mora biti vsaka sprememba statusa quo v Tajvanski ožini miroljubna in vzajemno dogovorjena, izražena pa je tudi podpora mednarodni udeležbi Tajvana v okviru politike EU o eni Kitajski.

Sigmundova je dejala, da je Peking že vnesel negotovost glede ohranjanja statusa quo z namigovanjem, da je združitev s Tajvanom predpogoj za »pomladitev« Kitajske do leta 2049. V luči takšnih izjav je pomembno, da Nemčija jasno pove, da status quo nima datuma izteka in ga je mogoče spremeniti le z miroljubnimi sredstvi in obojestranskim soglasjem, je dejala Sigmundova.