Z
demokratizacijo od poznih osemdesetih let dalje je Tajvan nudil zatočišče vsem
veram in postal model verske svobode in raznolikosti. Verska svoboda je pravica
zapisana v 13. členu državne ustave in danes predstavlja pomembno značilnost
tajvanske pluralistične in strpne družbe.
Mnogi Tajvanci danes versko svobodo jemljejo kot
nekaj samoumevnega, vendar pravica do svobodnega verskega prepričanja nekoč ni
bila zagotovljena. Pred preklicem vojnega stanja leta 1987 so bili verski
obredi zakoniti le za večje religije.
Denimo religija I Kuan Tao je bila kljub temu, da je delila številna načela konfucijanizma, budizma in daoizma, na Tajvanu označena za kult in uradno prepovedana. Zdaj je dovoljena in ima majhno, a pomembno skupino vernikov.
Glede na raziskavo tajvanskega prebivalstva iz leta 2019, ki jo je izvedel Inštitut za sociologijo Akademije Sinica, se je 2,1 odstotka vprašanih opredelilo za vernike. V raziskavi se je 49,3 odstotka anketirancev opredelilo za privržence ljudskih religij, 14 odstotkov za budiste, 12,4 odstotka za daoiste in 6,8 odstotka za kristjane, nadaljnjih 13,2 odstotka pa so brez verskega prepričanja.
Institucionalne reforme v kombinaciji z večkulturno družbo so Tajvan izoblikovale za središče verskih dejavnosti. Po podatkih ameriškega možganskega trusta Pew Research Center se Tajvan po verski raznolikosti uvršča na drugo mesto takoj za Singapurjem, statistika tajvanskega ministrstva za notranje zadeve pa razkriva, da je v državi več kot 33.000 verskih objektov, kar je skoraj en objekt na vsak kvadratni kilometer ozemlja. V želji po ohranjanju svojega ugleda kot prijaznega doma za vernike in prispevanju k verski svobodi po svetu, Tajvan vzpostavlja povezave in deli izkušnje svoje uspešne preobrazbe z verskimi organizacijami različnih držav.
Prebivalci Zimbabveja z veseljem prejemajo vrečke riža tajvanske budistične dobrodelne organizacije Tzu Chi (Foto: Fundacija Tzu Chi).
