Na razstavi umetnosti v Kaohsiungu, posvečeni človekovim pravicam, je na ogled portret hongkonškega prodemokratičnega aktivista Joshue Wonga (黃之鋒). Naslikan je na straneh zdaj že ukinjenega časopisa Apple Daily, spremljajo pa ga informacije o njegovi nedavni zaporni kazni.
Za 56-letnega hongkonškega umetnika Kaceyja Wonga (黃國才), ki je razstavo kuriral, je portret dobil nov pomen, potem ko je bil 30-letni aktivist 5. novembra obsojen na deset let zapora. »Počutil sem se resnično razočaranega in izjemno žalostnega,« je umetnik povedal za CNA. Po njegovih besedah je takšna sodba že sama po sebi nepravična in izrazil pomisleke glede široke razlage pojma »dogovarjanja s tujimi silami«, kot ga opredeljuje hongkonški zakon o nacionalni varnosti.
Joshua Wong je zaslovel kot najstniški aktivist med protesti leta 2012 proti predlaganemu nacionalnemu izobraževalnemu kurikulumu v Hongkongu. Pozneje je postal ena vodilnih osebnosti tako imenovanega gibanja dežnikov leta 2014, ki se je zavzemalo za več demokracije v nekdanji britanski koloniji. Svoje delovanje v prodemokratičnem gibanju je nadaljeval tudi v naslednjih letih, med drugim med množičnimi protesti leta 2019 proti predlaganemu zakonu o izročitvi osumljencev Kitajski.
Peking je junija 2020 po nemirih uvedel Zakon o nacionalni varnosti, ki kriminalizira dejanja, vključno z odcepitvijo, podkopavanjem države in tajnim sodelovanjem s tujimi silami. 5. novembra je Višje sodišče v Hongkongu Wongu izreklo 10 let zapora zaradi zarote za tajno sodelovanje s tujimi silami.
Tožilstvo ga je obtožilo, da se je leta 2020 zarotil z aktivistom Nathanom Lawom (羅冠聰), ki je zdaj v izgnanstvu, in drugimi, da bi dosegli tuje sankcije proti hongkonškim in kitajskim oblastem. Pričakovalo se je, da bo izpuščen januarja 2027, zdaj pa bi lahko ostal za rešetkami do konca leta 2036, ko bo star 40 let.
Kacey Wong je dejal, da se zdi, da je bila dodatna zaporna kazen namenjena odvračanju mladih prebivalcev Hongkonga od sodelovanja v državljanskih akcijah, saj jim je pokazala posledice, s katerimi se lahko soočijo. »Koliko desetletij ima človek v življenju?« je vprašal in opozoril, da lahko stroga kazen spodbuja strah in samocenzuro.
Kacey Wong je dejal, da so mu omejitve svobode izražanja dejansko preprečile vrnitev v Hongkong, vendar je odločen, da bo na Tajvanu še naprej uporabljal umetnost, da bi govoril v imenu tistih, ki se v Hongkongu ne morejo svobodno izražati.
Med njegova prizadevanja sodi tudi kuriranje razstave »Hong Kong Human Rights Art Exhibition«, ki poteka že tretjič in prikazuje dela o prodemokratičnem gibanju v mestu ter političnih zapornikih – temah, ki so v skladu z hongkonškimi zakoni o nacionalni varnosti vse bolj občutljive.
Tajvanski program humanitarne pomoči, uveden leta 2020 v skladu z Zakonom o odnosih s Hongkongom in Macaom, je nekaterim hongkonškim aktivistom za demokracijo pomagal preseliti se na Tajvan in pridobiti dovoljenje za prebivanje, pri čemer jih je nekaj sčasoma pridobilo tajvansko državljanstvo.
Tajvanski predsedniški urad in Svet za zadeve celinske Kitajske sta obsodila sodbo z dne 5. novembra, pri čemer sta Pekingu in hongkonškim oblastem očitala, da zakonodajo o nacionalni varnosti izkoriščata za zatiranje drugače mislečih, ter pozvala k izpustitvi »nepravično pridržanih«.
Shih Yi-hsiang (施逸翔), višji raziskovalec pri Tajvanskem združenju za človekove pravice, je izjave pozdravil, vendar je dejal, da bi moral Tajvan sprejeti konkretnejše ukrepe. Primer Joshuaja Wonga je opisal kot del vse slabših razmer na področju človekovih pravic v Hongkongu in opozoril, da se ta zastraševalni učinek širi tudi zunaj ozemlja.
Dejal je, da bi se morali Tajvanci učiti iz odločnosti hongkonških protestnikov, ki so leta 2019 šli na ulice, da bi branili svoje svoboščine, zlasti v času, ko politična polarizacija in družbene razdelitve preizkušajo tajvansko demokracijo.
»Ko se medijska pozornost umirja, ne smemo pozabiti na Joshuo Wonga in prizadevanja številnih prebivalcev Hongkonga,« je dejal Shih, Kace Wong pa je dodal: »Če še naprej molčiš, na nek način resnično utihneš.«
